REKE

Reke v Sloveniji pripadajo jadranskemu in donavskemu porečju v katerih je precej skupnih ribjih vrst, nekaj pa je značilnih za posamezno porečje.

Reka Soča (Idrijca, Vipava, Lepena, Koritnica, ..) s svojimi pritoki je glavna reka jadranskega porečja. Najbolj posebna in znana ribja vrsta jadranskega porečja je soška postrv in jadranski lipan.

Reka Sava (Sava Bohinjka, Radovna, Krka, Kamniška Bistrica,..) s svojimi pritoki pa je glavna reka donavskega porečja, kjer kot posebnost uvrščamo sulca, lipana in potočno postrv.

SOČA

Reka Soča izvira iz kraškega izvira v spodnjem pobočju  Velike Dnine in teče po ledeniško preoblikovani dolini Trente. Njena značilna smaragdna barva in pogled na življenje v njej (avtohtona soška postrv in jadranski lipan) sta zagotovo dva razloga za vsakega zagrizenega muharja, da preizkusi svojo ribiško srečo v najlepši slovenski reki.

SAVA BOHINJKA

Reka Sava Bohinjka je zelo bogata z ameriško postrvjo, potočno postrvjo in lipanom. Za muharja vsekakor poleg popolnega ribolova tudi pravi kotiček za oddih od mestnega vrveža, zelena gorska oaza.

KRKA

Reka Krka je najdaljši desni pritok Save v Sloveniji in po dolžini druga najdaljša slovenska reka. Kraška reka s svojimi značilnimi kaskadami in tolmuni potočni in ameriški postrvi predstavljajo odlično naravno skrivališče. Reka in njena krajina je navdih za vsakega pravega muharja.

IDRIJCA

Reka Idrijca s svojo specifičnostjo – globokimi tolmuni, brzicami in umirjenostjo, zahteva veliko znanja in izkušenj. V reki živi soška postrv, šarenka in potočna postrv.

LEPENA

Lepenjica je levi pritok Soče v Trenti, kjer se da v njenih tolmunih ujeti tudi soško postrv.

KAMNIŠKA BISTRICA

Izvira na južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp in je tipična alpska reka z značilnim apnenčastim dnom. V njenem zgornjem toku prevladuje potočna postrv. V njenem srednjem in spodnjem toku pa najdemo tudi lipana in ameriško postrv. Reka je primerna za vse ljubitelje muharjenja in vijačenja.

TOLMINKA

Reka Tolminka je zelo hladna reka in zato primerno bivališče za postrvi. Lepe soške postrvi in šarenke. Včasih lahko naletimo tudi na kakšnega lipana.

VIPAVA

Reka Vipava, ki se po približno petdesetih kilometrih svojega toka izliva v reko Sočo, je del jadranskega porečja. V zgornjem toku reke in v reki Hubelj živijo predvsem salmonidi: soška postrv, šarenka, potočna postrv, lipan in križanci.

TRŽIŠKA BISTRICA

Reka Tržiška Bistrica je izrazito salmonidna reka, ki je naseljena s potočno postrvjo, šarenko in lipanom

RIBJE VRSTE

SOŠKA POSTRV

Soška postrv (lat. Salmo marmoratus) je avtohtona vrsta in živi izključno v donavskem porečju, najštevilčnejša populacijo pa zasledimo v reki Soči in njenih pritokih. Soško postrv od drugih postrvi ločimo po značilnem marmornatem vzorcu.

POTOČNA POSTRV

Potočna postrv (lat. Salmo trutta fario) je avtohtona ribja vrsta donavskega (črnomorskega) porečja z značilnimi rdečimi pikami na beli podlagi. V naših vodah pa najdemo tudi potočno postrv s črnimi pikami, katero so k nam prinesli iz atlantskega porečja.

LIPAN

Lipan (lat. Thymallus thymallus) ima visoko in značilno dolgo hrbtno plavut, ki je pri odraslih lipanih mavrične barve. V Sloveniji živi le ena vrsta, vendar se lipan iz jadranskega porečja razlikuje od lipanov donavskega porečja. Jadranski lipan je svetlejše barve, včasih brez pik.

ŠARENKA

Ameriška postrv (lat. Oncorhynchus mykiss) ali mavrična postrv je prvotno živela le v Tihem oceanu in jezerih v Severni Ameriki. Šarenka živi v vseh slovenskih rekah in jo zlahka prepoznamo po značilni mavrični črti, ki poteka čez trup.

SULEC

Sulec (lat. Hucho hucho) je največja vrsta postrvi in po drugi strani najbolj ogrožena riba, ki živi v Sloveniji. Trup te ribe je vretenast, riba pa ima izrazito veliko glavo z velikimi usti in številnimi zobmi, kar izkazuje plenilsko naravo sulca.