Že v zimskem času, pred začetkom letošnje sezone muharjenja, sem sam pri sebi naredil okvirni načrt, ki je temeljil na tem, da obiščem in dodobra raziščem nekaj ribolovnih revirjev, kjer še nisem muharil ali pa sem muharil le nekajkrat. Na mojem seznamu meni zelo zaželenih muharskih revirjev v letu 2020 se je znašla tudi največja in najdaljša reka ponikalnica v Sloveniji – reka Réka
Misel na kraško lepotico in moj načrt, da se v letošnjem letu posvetim raziskovanju in muharjenju avtohtone ribje vrste – soške postrvi in potočne postrvi, je malce porušila situacija, v kateri smo se znašli s pričetkom COVID-19 krize v mesecu marcu 2020.
Zeleni Kras
Zato sem bil še toliko bolj vesel vabila podjetja RRA Zeleni kras d.o.o. (Regionalna razvojna agencija Zeleni kras), ki me je povabilo na študijsko popotovanje po zelenem krasu. Vabilo na študijsko popotovanje je vključevalo muharjenje na reka Réka, vijačenje/muharjenje ščuke na akumulacijskem jezeru Mola, muharjenje na kraljici slovenskih voda, reki Unici, raziskovanje podzemnega sveta z obiskom Planinske jame, kolesarjenje z električnimi kolesi in uživanje v lokalni kulinariki na okoliških turističnih kmetijah.
Z reko Réko, ki je najbolj znana po tem, da je skozi tisočletja ustvarila ene izmed najlepših in tudi svetovno znane Škocjanske jame in akumulacijskim jezerom Mola upravlja Ribiška družina Bistrica s sedežem v Ilirski Bistrici. Reka Réka sodi v jadransko porečje in je tipična kraška reka s hudourniškim vplivom, ki ga povzročajo njeni številni pritoki, ki jih Ribiška družina Bistrica uporablja za svoje gojitvene potoke in za vzdrževanje svoje plemenske jate matične soške postrvi.
Muharjenje na reki Réka
V času obiska so bile razmere za muharjenje popolne in vodostaj ni presegal 6 m3/s, kljub predhodnemu obilnemu deževju, ki je dodobra napolnil struge večine slovenskih vodotokov. Deževje je namreč spremenilo potek našega popotovanja do te mere, da smo morali odpovedati muharjenje na slovenski kraljici rek, reki Unici. Vseeno pa si le preberite moj blog o muharjenju na kraljici muharskih vodá v Sloveniji, reki Unici.
Ravno prav povišan vodostaj in kalnost vode, neokrnjena narava, zanimivi in lovni prehodi med dolgimi tolmuni in brzicami, mir in spokojnost so v meni vzbudili vrsto znanih in lepih občutkov. Moram reči, da sem se počutil čudovito. Čudovit občutek, sreča in zadovoljstvo so razlogi, da imam tako rad muharjenje. Muharjenje me navdihuje in mi da potrebno moč v teh nepredvidljivih časih. Potopisno študijsko popotovanje pa mi je, kot vodniku in učitelju muharjenja, dalo tudi nov vpogled na mojo vodniško službo, ki jo kot profesionalec opravljam že peto leto. Še nikoli namreč nisem bil v situaciji, da bi me na katerikoli slovenski reki vodil nekdo, ki ni moj prijatelj ali znanec. V vlogi vodnika po bistriškem ribolovnem okolišu sta se tako odlično znašla domačina g. Emil in g. Biščak, ki sta meni in Boštjanu, ki upravlja vsem znani portal ribiške karte, pokazala nekaj zanimivih lovnih mest, ki so lahko dostopni vsakomur. Kljub temu da je reka Réka močno obrasla z bujno vegetacijo, smo se do vseh lovnih mest pripeljali z avtom. Obraščeni deli reka Réka dajejo tako avtohtoni soški postrvi, potočni postrvi in drugim ribjim vrstam odlično senco in učinkovito skrivališče pred plenilci. Meni pa je s svojo izrazito zeleno poletno barvno paleto pričaralo trenutek, ki ga bom težko pozabil.
Ribe v reki Réki so izjemno previdne, kar se je v dveh urah poznalo tudi na skupnem številu ujetih rib. Meni se je posrečilo ujeti le malega klena, ki sem ga prevaral s klasično navezo zajčjega ušesa v velikosti #14, Boštjan pa se je razveselil prijema avtohtone soške postrvi, za katero smo še kasneje ugotavljali, ali ni mogoče »križanec« ali gre res za pravo pravcato soško postrv. Resda bi lahko ujeli še kakšno ribo več, vendar se je naš čas za muharjenje hitro iztekel in bili smo primorani pospraviti svoje muharske palice, saj naju je organizator Dejan malce priganjal, ker sva morala slediti točno določenemu časovnemu okvirju.
Nekaj več kot le muharjenje
Po odličnem kosilu v gostilni Pri Zotlarju, tik ob glavni cesti, ki pelje skozi Vremski Britof proti Ilirski Bistrici, sva se z Boštjanom in Dejanom iz odpravila na krajšo vožnjo z električnimi kolesi, ki smo si jih za to priložnost po predhodnem dogovoru sposodili v TIC Ilirska Bistrica. Glede na omejeni čas smo sicer planirano krožno pot, katere štart je bil na Črnih njivah, ustrezno skrajšali, vendar moram reči, da sem bil nad videnim in doživetim popolnoma navdušen. Kolesarjenje po brezpotjih borovega gozda (mimogrede naj razložim, da je bil borov gozd zasajen po načrtu iz 50. letih prejšnjega stoletja), ki nudi odlično zaščito rodovitni prsti dinarsko-kraškega okoliša in vsem kmetovalcem drobnice, ki jih na tem območju res ne manjka.
Po kratki kolesarski in zanimivi avanturi smo se vsi trije skupaj zapeljali proti akumulacijskemu jezeru Mola, kjer ima Ribiška družina Bistrica lepo urejen ribiški dom. Ribiški dom ni sameval. Z Boštjanom sva bila s strani vidnih predstavnikov Ribiške družine Bistrica zelo lepo sprejeta in ni minilo dolgo, ko se je naša »debata« o aktualnih ribiških temah hitro razvnela. Glede na to, da je poletno sonce že počasi izginjalo za bližnji hrib, sva izkoristila razpoložljiv čoln z elektromotorjem in hitro naredila krog po akumulacijskem jezeru Mola. Seveda sva najino vožnjo izkoristila tudi za vijačenje ščuke, vendar ujela nisva ničesar. Med vožnjo s čolnom sva uživala v naravi in pozdravljala kolege ribiče na bregu, ki so vneto pričakovali svoj prijem.
Sledila je kratka pogostitev, med katero ni manjkalo ribiških zgodbic, ob katerih smo se od srca nasmejali. Po odlični večerji z žara sva se z Boštjanom pozno ponoči odpravila proti domu. Poln vtisov in čudovitih doživetij sem sklenil, da se kmalu zagotovo spet vrnem v ta prelepi in kar malce pozabljeni del Slovenije. Kaj pa vi?
Zahvala
Ob tej priložnosti bi se ponovno zahvalil Dejanu za vabilo in odlično organizacijo. Zahvala tudi Turistični kmetiji Peternelj, ki naju je z Boštjanom gostila in nama nudila prenočišče. Hvala Ribiški družini Bistrica za spremstvo in prijazen sprejem, še posebej Emilu in Iztoku. Hvala vsem!
Matej Godec, Flyfishingodec Slovenija
FLYFISHINGODEC SLOVENIJA je turistična agencija specializirana za organizacijo Tečajev muharjenja in Vodenih muharskih dnevnih izletov in potovanj.
Vse informacije glede Tečajev muharjenja in Šole muharjenja, Dnevnih vodenih izletih dobite na matej@flyfishingodec.com ali na telefonski številki +38641720888 in na Flyfishingodec Slovenija
