Muharjenje na reki Meži
Za letošnjo ribolovno muharsko sezono in muharjenje v letu 2017 sem si zadal velik cilj. Ne glede na moje obveznosti bom poizkušal obiskati slovenske muharske reke in potoke, na katerih do sedaj še nisem muharil.
Odločitev je padla ob prebiranju forumov in brskanja po spletu. Odločil sem se, da tokrat v raziskovanju muharskih destinacij zapeljem do reke Meže. Z reko Mežo upravlja Ribiška družina Koroška. Ribiška družina Koroška ima poleg reke Meže v upravljanju tudi reko Mislinjo, vendar je bila po zagotovilu tajnika ribiške družine v danem trenutku reka Meža pravi izbor za muharjenje.
Optimalen vodostaj reke Meže in moja izbira trofejnega ribolovnega okoliša je bilo dovolj veliko zagotovilo za uspešen riboloven dan. Nakup karte za muharjenje sem opravil v Hotelu Korošica, poleg katerega se nedaleč od njihove lokacije začne Trofejni revir in moja vstopna točka na reki Meža.
Reka Meža je tipična alpska muharska reka. S hitrimi brzicami in prehodi skozi globje tolmune, ki nudijo idealno zavetje ameriški postrvi in potočnicam. Svojo muharsko vrvico, na kateri sem imel na trnici navezan trnek številka #16, sem raztegnil takoj ob začetku trofejnega revirja. Naletel sem na hitrejši preliv, ki pa mi ni ponudil muharskega užitka (beri: ulova). Le nekaj korakov naprej sem začel ribariti v globokem tolmunu reke, ko se moja muharska vrvica ustavi. Kot da bi zataknil svoj trnek ob kamen ali vejo na dnu. Iz mojih izkušenj me moment, da se je vrvica s trnkom zataknila, ni navdušil. Kljub mojim močnejšim potegom se trnek ni odpel.
Tehnika muharjenja in oprema
Že sem bil na tem, da zadevo rešim na staromoden način, in sicer na način »potegni in bo, kar bo«, se v vodi nekaj premakne. Presenečenje je bilo popolno. Skozi svoja polaroidna očala sem opazil v vodi veliko senco in nato premik levo in desno po vodi navzdol. Na trnku je bila riba. In to ne riba, ampak riba po prvi oceni dolga 50 cm in več, ki mi je takoj ob premiku dala vedeti, da z njo ne bo šale. Ob mojem nasmešku je nastopilo utrujanje ribe, ki se ni hotela prepustiti, da bi si jo približal in s »pean« škarjami varno in nepoškodovano odpel. Kot vedno, ko lovim z manjšimi trnki, recimo številko #16, vedno brez zalustnika, mi na misel pride previdnost, da se riba ne sname, kar se zgodi kar dostikrat). No, tokrat se ni.
V svoji mreži sem izmeril šarenko dolžine 62 cm in kot se je izkazalo, je bil to moj edini ulov tega dne.
Po slabi urici mojega muharjenja se je reka Meža namreč iz prelepe bistre vode spremenila v rjavo brozgo, v kateri je bilo nemogoče nadaljevati z muharjenjem.
Po informacijah, ki sem jih kasneje, ko sem se že ne tako vesel peljal proti domu, dobil direktno od tajnika družine, in sicer, da v reko Mežo vsake toliko spustijo vodo iz čistilne naprave, ki leži na reki navzgor. Delavci čistilne naprave odprejo zaporo in voda naenkrat v veliki količini priteče v reko in tako dvigne prod in kamne, ki umažejo vodo in v mojem primeru so mi onemogočili muharske užitke.
Ocena muharjenja in revirja
Moja ocena ob prihodu in začetku muharjenja na reki Meža je bila zadovoljivo visoka. Prav tako sem bil zadovoljen nad aktivnostjo rib, saj mi je uspelo pretentati kapitalno postrv. Vendar mi je nadaljevanje muharjenja pokvarila obarvana voda, ki mi ni zagotavljala varnega muharjenja in vseh užitkov, ki nam jih muharjenje nudi. Vsekakor se bom naslednjič bolj podrobno pozanimal o časovnih zamikih delovanja čistilne naprave. Morda pa bom moral na muharjenje na reko Mežo v nedeljo, ko bodo delavci čistilne naprave počivali po napornem tednu in delovni soboti.