Grenlandija – skriti dragulj za muharjenje, ki ponuja neprimerljivo izkušnjo muharjenja. Kristalno čiste vode so dom redke arktične zlatovčice, ribe, znane po svojih živahnih barvah in borbenem duhu.
Grenlandija
Grenlandija je največji otok na svetu, ki se nahaja med Arktičnim oceanom in severnim Atlantskim oceanom. Večino otoka prekriva ledeni pokrov, vendar so obalna območja, zlasti na zahodu in jugu, brez ledu in ponujajo osupljivo naravno lepoto.
Grenlandija je skriti dragulj ki ponuja neprimerljivo izkušnjo muharjenja. Znana po svoji osupljivi naravi, vključno s fjordi, ledeniki in divjimi živalmi. Ribolov v takšnem okolju je nepozabna izkušnja, ki združuje ribolov z raziskovanjem naravnih lepot.
Grenlandija je še vedno relativno manj raziskana in obiskana destinacija za muharjenje, kar pomeni, da lahko uživate v miru in tišini ter se izognete gneči, ki jo lahko najdete na bolj priljubljenih ribolovnih destinacijah. Kombinacija divje narave, redkih rib in mirnega okolja naredi Grenlandijo idealno destinacijo za tiste, ki iščejo nekaj posebnega.
Zakaj na muharjenje na Grenlandijo?
Moji odločitvi, da se lotim organizacije muharskega potovanja na Grenlandijo, je botrovalo dejstvo, da sem v potovanju združil svojo strast do muharjenja in avanturo. In odločitev je bila toliko lažja, ker sem videl Grenlandijo kot destinacijo, kjer si bom lahko malce odpočil in izognil pretirani avgustovski vročini in seveda gneči na slovenskih rekah.
Pritiski na naše najbolj obljudene destinacije za ribolov, kot so Soča in druge atraktivne lokacije v Sloveniji, z drugimi poletnimi turisti postanejo v poletnih mesecih tako rekoč preobremenjene. Zato je bila odločitev, da se odpravim na Grenlandijo v mesecu avgust popolna. Pravi čas je tudi zato, ker arktična zlatovčica začne svojo paritveno migracijo iz morja v reke. Zato so kristalno ledeno mrzle reke polne srebrnih zlatovčic, ki si bodo kmalu poiskale partnerja in nadaljevale cikel razmnoževanja.
Arktična zlatovčica (lat. Salvelinus alpinus) je čudovita riba, znana po svojih živahnih barvah, ki segajo od srebrne do oranžne. Mlade zlatovčice imajo običajno srebrnkasto sivo barvo, medtem ko odrasle ribe pogosto razvijejo živo oranžno ali rdečkasto barvo na spodnjem delu telesa, zlasti med paritvenim obdobjem.
Pot na Grenlandijo
Naša avantura se je začela v Kopenhagnu, glavnem mestu Danske, od koder smo poleteli proti mestu Kangerlussuaq, Grenlandija.
Letališče Kangerlussuaq je bilo zgrajeno med ameriško okupacijo leta 1941 in je bilo znano kot Bluie West-8, kasneje pa kot Sondrestrom Air Base in je eno izmed treh civilnih letališč na Grenlandiji, ki so dovolj velika za sprejem velikih letal. Nahaja se na koncu 190 km dolgega fjorda Kangerlussuaq in je pomembno za turizem in lokalno gospodarstvo.
Po pristanku smo se nadejali hitrega nadaljevanja poti proti zahodni obali Grenlandije, obmorskemu mestu Sisimut. Vendar nam jo je zagodla nenadejana nezgoda – dve izmed potovalk članov ekipe sta ostali na letališču v Kopenhagnu.
Res je, da smo mislili, da je ena izmed izgubljenih potovalk na tovornem vlakcu na ploščadi letališča, vendar se je to prepričanje izkazalo za napačno. Dva člana ekipe sta ostala brez potovalk in tako brez nujnih potrebščin za preživetje na prostem. Kljub temu nas izguba potovalk ni pretirano zmotila, saj smo se dogovorili, da potujemo kot skupina in da stvari delimo ter uredimo tako, da bomo vsi zadovoljni. Pomirila nas je tudi zelo ustrežljiva in prijazna letališka delavka letalske družbe, ki je takoj stopila v stik s svojimi sodelavci na letališču Kopenhagen. Sporočili so ji, da sta obe potovalki ostali na Danskem in da nam jih s prvim letalom dostavijo do hotela v mestu Sisimiut.
Po hitri intervenciji in recimo rešeni situaciji smo se vkrcali na notranji let proti mestu Sisimiut, kjer bomo prenočili in se po našem načrtu naslednji dan odpravili z ladjo proti končni destinaciji za muharjenje. Po pristanku smo se vsi zbrali v manjšem prostoru, kjer smo počakali na našo preostalo prtljago in doživeli drugi hladen tuš v istem dnevu. Poleg že znanega dejstva, da sta dve torbi s prtljago ostali na Danskem, je na tekočem traku za prtljago manjkala še tretja torba. Saj to ne more biti res, sem si mislil, ko sem čakal na preostanek skupine na dvorišču pred letališko zgradbo, kjer se je zataknilo s prevzemom torb in opreme.
Sisimut
Sisimiut je drugo največje mesto na Grenlandiji in največje mesto v arktičnem delu Severne Amerike. Nahaja se na zahodni obali Grenlandije, približno 320 km severno od glavnega mesta Nuuk. Sisimiut je znano po svoji bogati zgodovini, saj je bilo naseljeno že pred 4500 leti s strani ljudstev Saqqaq, Dorset in Thule.
Sisimiut je tudi izhodišče za znamenito in znano 160 km dolgo pohodniško pot, imenovano Arktični krog, ki vodi do Kangerlussuaq. Mesto tako ponuja tudi druge številne možnosti za raziskovanje narave in uživanje v čudovitih razgledih.
Po prespani noči v tamkajšnjem družinskem hotelu smo premlevali možnosti, kako najbolje rešiti nastalo situacijo z izgubljeno prtljago. Zadnja informacija o najdenih potovalkah je bila, da nam jih dostavijo pozno popoldne v hotel. Nismo pa vedeli, koliko potovalk naj bi pripeljali in kdaj, če sploh pridejo do konca dneva. Podatek o izgubljeni prtljagi je bil namreč tudi pomemben za nadaljevanje naše poti. Po prvotnem načrtu smo nameravali takoj po zajtrku z ladjo nadaljevati svojo pot do naše destinacije za muharjenje. Tako smo bili primorani počakati do popoldneva in stiskati pesti za ugodne vremenske razmere na morju ter da nam do popoldneva pripeljejo prtljago, kot so obljubili, in tako lahko nadaljujemo svojo pot. Seveda pa ni bilo nobenega 100-odstotnega zagotovila, da se bo to res zgodilo. Hkrati se je porajalo vprašanje, ali je smotrno, v kolikor ne dobimo prtljage, nadaljevati potovanje.
Fjordi Grenlandije
Odločili smo se, da počakamo na prtljago in na podlagi tega sprejmemo nadaljnje odločitve glede nadaljevanja poti. Glede na to, da smo prišli tako daleč, smo vedeli, da možnost, da odpovemo muharjenje, ne pride v poštev. Ker nismo vedeli, kateri kosi prtljage, če sploh, prispejo v hotel, smo sklenili, da za vsak primer poleg hrane kupimo najnujnejše manjkajoče kose opreme za preživetje v divjini, kamor se odpravljamo. V pričakovanju popoldanske dostave prtljage smo vseeno čas izkoristili za kratek sprehod po mestu. Čeravno naše misli niso bile čisto pri stvari, so urice do popoldneva hitro minile in popoldne je prispela pošiljka prtljage. Vendar le dva kosa prtljage. V tistem trenutku nam je bilo jasno, da enega kosa prtljage ne dobimo danes in morali smo sprejeti odločitev o nadaljevanju poti. Odločitev je bila sprejeta enoglasno z obljubo, da vse potrebno delimo v skupini in nadaljujemo z popoldanskim odhodom na končno destinacijo.
Utrujeni od pričakovanja prtljage in vzhičeni, da se naše potovanje le nadaljuje, smo se popoldne vkrcali na manjši čoln. Razmere na morju v popoldanskem času niso bile ravno najboljše, čemur je pritrdil tudi kapitan, vendar druge možnosti nismo imeli. Kljub večjim valovom in posledično previdnejši vožnji smo zaupali našemu kapitanu, saj pozna morje celo bolje kot mi svoj žep.
Vožnja po fjordih Grenlandije je nepozabna izkušnja. Fjordi so globoki zalivi, ki so jih izdolbli ledeniki, in ponujajo spektakularne razglede na strme pečine, ledenike in kristalno čiste vode.
Po dveh urah vožnje smo prispeli do naše reke za muharjenje. Zaradi popoldanske oseke smo bili primorani na obalo z manjšim čolničem, kar je bilo ob kopici prtljage še dodatni izziv. Tako smo lahko brez naglice, vendar zelo utrujeni, ob 23. uri s soncem na obzorju postavili tabor za naslednje štiri dni in se pripravili na naslednji dan, ko se bo začelo naše muharjenje v kristalno čistih vodah Grenlandije.
Sredi ničesar v divjini Grenlandije
Grenlandija je resnično surova in neizprosna dežela, kjer se narava pokaže v vsej svoji moči. Kljub temu, da permafrost, veter, dež in sneg ponoči ustvarijo skoraj zimske razmere, tudi v mesecu avgustu je prva noč minila mirno. Zaradi nizkih temperatur ponoči je obvezno in priporočljivo imeti s seboj kakovostno spalno vrečo in dovolj toplih oblačil.
Prvo jutro sredi ničesar je bilo zame in za celotno skupino popolnoma novo in divje doživetje. Kamp z dvema šotoroma smo postavili nad klifom, ki je odpiral razgled na reko, ki se je lesketala v jutranjem svitu, in okoliška divjina, ki nas je obdajala, sta bila naravnost osupljiva. V takšnem okolju se človek resnično počuti majhnega in povezanega z naravo. Pred nami je bil dan, ko bomo končno sestavili svoje muharske palice in raztegnili svoje muharske vrvice.
Po hitrem zajtrku, še vedno malce utrujeni od včerajšnje vožnje s čolnom in večernem postavljanju tabora, smo se hitro odpravili do reke v pričakovanju prvih metov in ulovov. Prvi sprehod v čisti divjini pod ledenikom je bilo izjemno doživetje. Kmalu smo ugotovili, da je hoja po permafrostu zelo utrujajoča, saj se ti vsak korak ugrezne za približno 20 cm, kakor da bi hodil po peni. Vendar nas to ni oviralo, saj je skupina vedela za kakšno vrsto potovanja in stopnjo aktivnosti gre in smo bili vsi telesno dobro pripravljeni.
Naša reka, ki smo jo imeli štiri dni muharjenja čisto zase, je bila srednje velikosti, kristalno čista s hitrimi prelivi in širokimi tolmuni polnimi zlatovčic, me je takoj navdušila. Morda je bila sama reka za moj okus malce premajhna, vendar me je pozitivno presenetilo število rib v njej. Sam nisem vajen videti toliko rib v reki, če primerjam razmere s slovenskimi rekami. Preostali člani skupine so bili nad videnim številom rib v prelivih in tolmunih vidno navdušeni. In ribolov na arktično zlatovčico se je lahko pričel.
Naše muharice – palice številka #6/7 s potopnimi vrvicami, so bile že pripravljene za akcijo in prve ulove zlatovčic. Muharili smo s predvezmi s premerom 28,6 mm in na kolutu z obveznim +100 metrov podaljška (bekinga), saj je borbenost ena izmed značilnosti, zaradi katerih je arktična zlatovčica tako priljubljena med ribiči. Za uspešen ribolov smo bili pripravljeni tudi z večbarvnimi vzorci manjših potezank, ki so že po barvi obljubljale veliko prijemov.
Celodnevno muharjenje je na Grenlandiji mogoče, saj sonce začne zahajati šele blizu 23.30. To pomeni, da imamo več kot dovolj dnevne svetlobe za raziskovanje reke, metanje muh in uživanje v naravi. Takšna priložnost je redka in jo je vredno izkoristiti, saj nam omogoča neprekinjeno ribolovno izkušnjo, ki je ne moremo doživeti nikjer drugje. Vendar pa je treba upoštevati, da v takšni odročni divjini ni dostopa do mobilnih storitev in interneta. To pomeni, da smo popolnoma odklopljeni od sodobne tehnologije, kar nam omogoča, da se še bolj povežemo z naravo in uživamo v trenutku brez motenj.
Vreme se je zelo hitro spreminjalo. Lahko rečem, da je bilo skozi dan veliko menjav sonca z oblaki in vetrom. Zato je izbira oblačil in oblačenje po načinu “čebule” zelo dobra rešitev. Ko te zebe, se oblečeš in ko ti je vroče, se slečeš. Zaradi velike vlage imajo zelo dobre pogoje za razmnoževanje tudi komarji. Hvala bogu so bile nočne temperature zelo nizke, zato smo menili, da komarjev čez dan ne bi smelo biti. Res jih ni bilo, verjetno zaradi vetra in oblakov. Vendar, ko se je situacija z vetrom umirila in je malce posijalo sonce, so se zopet pojavili. Zato je dobro biti pripravljen in imeti v žepu klobuk z mrežo proti komarjem in rokavice. Lahko povem, da znajo biti zelo nadležni, vendar s pravo opremo in zaščito se vse preživi.
Pogrešal sem več sonca, saj bi bila naša kulisa za muharjenje lahko še bolj idilična, mogoče že malce preveč. Vendar na vreme nimamo vpliva, saj se je tukaj spet izkazalo, da je Grenlandija resnično surova in neizprosna dežela.
Konec dogodivščine
Naše muharjenje in raziskovanje se je po štirih dneh počasi zaključilo. Po še eni prespani in zadnji noči smo zjutraj pospravili svoj tabor in čakali na prihod našega čolna, da nas odpelje nazaj do mesta Sisimiut. Ob prihodu v hotel smo si vsi privoščili dolgo vročo prho in okusno kosilo v hotelski restavraciji. Občutek udobja in sprostitve je bil neprecenljiv po vsem, kar smo doživeli v divjini.
Pripravljeni za odhod
Po zadnji noči v hotelu v Sisimiutu smo po zajtrku še pravočasno ujeli notranji let proti mestu Kangerlussuaq. Kljub utrujenosti smo bili polni zadovoljstva in nepozabnih spominov na naše muharjenje in raziskovanje Grenlandije. Ob prihodu v Kangerlussuaq smo imeli še nekaj časa za kratek ogled mesta, preden smo se pripravili na naslednji dan in polet proti Kopenhagnu, Danska.
Po pristanku v Kopenhagnu smo se vsi strinjali, da je bilo to potovanje izjemno in polno doživetij, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Grenlandija nas je osvojila s svojo divjo naravo, kristalno čistimi rekami in bogatimi ribolovnimi izkušnjami.
